|
|
|
|
||
|
Nacionalni program
PHARE 2003 |
||
|
LASERSKO SINTRANJE PLASTIČNIH PRAHOV |
||
|
V začetku julija 2006 se je Center za hitro izdelavo prototipov in orodij z Izlak preselil v Hrastnik. Naša nova lokacija je Naselje Aleša Kaple 9a. Eden izmed vzrokov za selitev, je bila prostorska stiska na stari lokaciji, saj je center bogatejši za novo pridobitev, stroj za lasersko sintranje plastičnih prahov. Center smo namreč ob pomoči nepovratnih sredstev, pridobljenih na mednarodnem razpisu - Nacionalni program PHARE 2003 - Krepitev izbranih tehnoloških centrov, kjer smo sodelovali s projektom ''RTCZ kot podporno okolje spodbujanja hitrega razvoja novih proizvodov in ekološke sanacije Zasavske regije'', posodobili s strojem EOSINT P385 proizvajalca EOS iz Münchena. Omenjeni projekt ocenjen na skupno vrednost 466.813 EUR je ocenjevalna komisija Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ocenila kot primernega, ter mu dodelila donacijo Evropske skupnosti v maksimalni višini 368.739,28 EUR oz. 78,99% celotnih upravičenih stroškov projekta. Večji del pridobljenih sredstev smo namenjen ravno investiranju v opremo za izdelavo prototipov, ki za svoje delovanje uporabljajo tako imenovano slojevito tehnologijo, kamor nedvomno sodi tudi oprema EOSINT P385. Opis
postopka
Lasersko sintranje
plastičnih prahov ima pred drugimi tehnologijami, ki za izdelavo plastičnih
izdelkov uporabljajo smolo (SLA, PolyJet..) dve
poglavitni prednosti. Prva je, da izdelek ni potrebno podpreti s podporami,
saj kot podporni element služi plastični prah. Zaradi tega odpade naknadna
ročna obdelava podprtih površin. Druga pa je, da optimalni izkoristek
izdelovalne komore, saj lahko izdelke v komoro naložimo enega nad drugega in
tako optimalno izkoristimo izdelovalni prostor in s tem povečamo produkcijo
in zmanjšamo ceno izdelkov. Materiali Materiali, ki se
uporabljajo na stroju EOSINT P385 so kompozitni
materiali, ki bazirajo na polyamidu. Material s
trgovsko oznako PA 2200 je polyamid PA12, ki se
uporablja za izdelavo funkcionalnih prototipov in manjših seriji. Čeprav ni
tako toplotno odporen kot različica ojačana s steklenimi vlakni, prenese
visoke mehanske in toplotne obremenitve. Material PA 3200 GF
je polyamid PA12 s steklenimi vlakni. Primeren je
za izdelavo izdelkov, ki so temperaturno zelo obremenjeni (ohišja v
avtomobilski industriji) in katerih površina mora biti gladka. Tretji material je Alumide, ki ima dodatke aluminija in je primeren za
izdelavo izdelkov, ki morajo imeti kovinski videz (cilindri motorjev). PrimePart je primeren za izdelavo modelov, funkcionalnih
prototipov, končnih izdelkov, kot so nadomestni deli strojev, saj ima
najboljše razmerje med mehanskimi, elastičnimi in temperaturnimi lastnostmi. Med novejše
materiale pa sodi PA2210 FR, ki je negorljiv,
razreda V0 po UL94, in je primeren za uporabo v avtomobilski in
letalski industriji za končne izdelke. Material že uporabljajo v podjetju
AIRBUS za izdelavo nekaterih končnih izdelkov, ki so vgrajeni v najnovejše letalo
AIRBUS 380. CarbonMide je prav tako material novejše generacije na osnovi Polyamida, z dodanimi karbonskimi vlakni. Njegove
značilnosti so velika trdota in zelo majhna specifična teža. Uporabljajo ga
za izdelavo delov v motociklizmu in F1 (Toyota, Williams, Jaguar). Materiala, ki se
uporabljata za izdelavo pramodelov za litje in
jeder za investment casting
sta na osnovi Polystyrena. PS 2500 se uporablja za
izdelavo jeder pri litju v mavec in vakuumskem litju, iz PrimeCasta
pa se izdelujejo jedra za litje v keramične kalupe. Povzetek Uporabnost stroja
za lasersko sintranje plastičnih prahov se kaže na različnih področjih
uporabe: -
hitro izdelavo funkcionalnih modelov, -
hitro izdelavo protoipov (RP), -
hitro proizvodnjo plastičnih izdelkov (RM), -
vizualno pomoč inženirjem, -
v arhitekturi, (predstavitveni modeli), -
prikaze ustreznosti posameznih sestavov, -
ergonomske študije, -
izdelavo pramodelov za
vakuumsko litje, -
izdelavo modelov kalupov za litje z izgubljenim jedrom (investment casting), v različnih industrijskih panogah: -
elektronska in splošna poraba, -
avtomobilska industrija, -
motociklistična, -
bela tehnika, -
letalska, -
arhitektura in design, -
vojaška, -
medicina, -
drugo. Z razvojem sodobnih strojev in novih
materialov trendi v industriji, vse bolj prehajajo iz tehnologije Rapid Prototypinga v Rapid manufacturing. Primer za
to so letalska, aeronavtična industrija, Formula 1, kjer serije izdelkov niso
velike, se vse bolj poslužujejo neposredne izdelave izdelkov, ki jih nato
vgrajuje v sklope vozil. Ker so zgoraj omenjene industrije gonilo in osnova ostalemu
industrijskemu razvoju menimo, da se bo ta način hitre izdelave izdelkov v
prihodnosti utrdil tudi v našem prostoru. Ta dokument je bil pripravljen ob
finančni pomoči Evropske unije. Za vsebino tega dokumenta je izključno
odgovorno podjetje RTCZ d.o.o. in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža
stališče Evropske unije. Hrastnik, september 2006 |
|
|
|
|
|
|
|
© RTCZ d.o.o., 2002-2004. Vse pravice pridržane. |
|
|
|